Ravnihar K, Barlič A, Drobnič M.
Arthroscopy. 2014 May;30(5):607-12.
Celične terapije so novi načini zdravljenja, pri katerih pacientu lastne in skrbno izbrane celice pripomorejo k izboljšanju bolezenskega stanja. V nekaterih primerih lahko za zdravljenje uporabimo tudi celice darovalca. Človeško telo je sestavljeno iz več milijard celic, od katerih zgolj nekatere skrbijo za obnovo oz. regeneracijo tkiv. Ko celice z regenerativno sposobnostjo v velikem številu vnesemo na poškodovano mesto, se proces regeneracije lahko začne oziroma se močno pospeši. In ker so celice naše lastne, so taka zdravljenja zelo varna.
Mezenhimske matične celice (MMC) so matične celice, ki delujejo kot zaloga celic v različnih odraslih tkivih. MMC so se sposobne diferencirati v precej širok nabor tkivnih celic (kost, hrustanec, koža, žile itd.), a je ta nabor še vedno omejen, saj se niso sposobne diferencirati v krvne celice, spolne celice itd. MMC, kolikor za enkrat vemo o njihovi biologiji, mirujejo na površini majhnih žil (kapilar). Ko pride do poškodbe, MMC zaznajo signale, se vključijo v proces celjenja in aktivno sodelujejo pri regeneraciji tkiva.
MMC najdemo v zelo široki paleti tkiv, obstaja celo teorija, da ima vsako tkivo svojo zalogo MMC. Najpogostejši vir MMC je kostni mozeg, čedalje več se uporablja maščobno tkivo in popkovnica (mlade in zelo aktivne celice), najdemo pa jih tudi v zobni pulpi itd.
Podjetje Educell tesno sodeluje z edino banko celic in tkiv v Sloveniji Biobanka d.o.o.(www.biobanka.si ). ki shranjuje veliko vrst človeku lastnih celic: popkovnično kri, popkovnico, masčobno tkivo, kostni mozeg, matične celice iz periferne krvi in zobne pulpe. Te bodo lahko uporabljene kadarkoli v življenju človeka, ki postaja čedalje daljše in s tem povezano možnost zdravljenja z lastnimi mladimi celicami.
Za lokalno uporabo MMC navadno ni potrebno gojiti v laboratoriju. Zdravnik lahko v enem samem postopku odvzame tkivo, pridobi dovolj veliko število celic in jih tudi vbrizga na mesto poškodbe.
Kaj so mezehnimske matične celice Mezenhimske matične celice (MMC) so matične celice, ki delujejo kot zaloga celic v različnih odraslih tkivih.
Mezenhimske matične celice po poškodbi sodelujejo pri vzpostavljanju funkcije tkiva na več načinov:
• Umirjajo vnetje (imunomodulatorne sposobnosti) – Določena stopnja vnetja celo pomaga pri regeneraciji, zato je pomembno, da MMC ne zavirajo vnetja nespecifično ampak konstantno spremljajo okolje in umirijo vnetje šele takrat, ko je pretirano. Pretirano vnetje namreč onemogoči regeneracijo in namesto tega omogoči hitro celjenje, kar privede do nastanka fibroznega, nefunkcionalnega tkiva. Zato je imunomodulatorna funkcija MMC ena izmed njihovih pomembnejših funkcij.
• Spodbujajo ostale celice k regeneraciji tkiva – MMC izločajo različne signalne molekule in rastne faktorje, ki okoliške celice spodbujajo k aktivnemu sodelovanju pri regeneraciji
• MMC so se v pravih razmerah sposobne diferencirati (razviti) v različne tipe celic (kostne, hrustančne, kožne, žilne, celice tetiv itd.) torej lahko na mestu poškodbe delujejo tudi kot gradniki novo nastalega tkiva.
• MMC delujejo tudi protimikrobno.
MMC se v zadnjem času uporabljajo lokalno (lokalne poškodbe) in sistemsko (sistemske bolezni, navadno (avto) imunske). Lokalno jih dodajamo zato, ker je v tkivih premalo število MMC, ki bi lahko usmerjale regeneracijo večjih poškodb. Za lokalno uporabo MMC navadno ni potrebno gojiti v laboratoriju. Zdravnik lahko v enem samem postopku odvzame tkivo, pridobi dovolj veliko število celic in jih tudi vbrizga na mesto poškodbe. Za zdravljenje sistemskih bolezni pa je potrebno večje število celic, zaradi česar je potrebno MMC gojiti v visokotehnoloških laboratorijih (vodenih po sistemu kakovosti GMP). Celična suspenzija se v obliki infuzije vnese v pacientov krvni obtok, kjer povzroči sistemsko umirjanje vnetja in spodbuja regeneracijo poškodovanih tkiv. Presaditev MMC je v splošnem zelo varna, torej skoraj ni resnejših zapletov.
Delo s MMC je etično popolnoma nesporno. Večina virov MMC predstavljajo tkiva, ki so biološki odpadek pri drugih posegih in se običajno zavržejo (maščobno tkivo, popkovnica). Seveda je za delo z njimi potrebno dovoljenje Komisije za medicinsko etiko.
Podjetje Educell tesno sodeluje z edino banko celic in tkiv v Sloveniji Biobanka d.o.o.(www.biobanka.si )
Rak je tudi genska bolezen. Kot je vsak posameznik edinstven glede na svoj genski zapis, je tudi rak vsakega posameznika edinstven. Četudi dve osebi bolehata za enako vrsto raka, se tumorji razlikujejo. Na žalost konvencionalni pristopi “standardne oskrbe” in zdravljenja raka ne upoštevajo celotne genske arhitekture pacienta, zato bolniki običajno trpijo zaradi neuspešnih terapij ali celo bolj agresivnega ponovnega pojava rakave bolezni. Zaradi navedenega je nujno, da se genetika tumorja celovito preuči, preden se pripravi načrt zdravljenja. To je še posebej pomembno pri pacientih, ki so bili neuspešno zdravljeni..
Rak je bolezensko stanje, ki je posledica več povezanih bolezni. Za vse vrste raka je značilno, da se rakaste celice v tkivu ali organu začnejo nenadzorovano deliti in širiti v okoliška tkiva. Taka nenadzorovana delitev se lahko prične v kateremkoli delu človeškega telesa. Običajno človeške celice rastejo in se delijo tako, da tvorijo nove celice, ko jih telo potrebuje. Pri tem so ključnega pomena matične celice, ki nadzorovano nadomeščajo stare ali poškodovane celice. Pri razvoju raka pa se ta urejen proces poruši, celice se pričnejo razmnoževati tudi, ko jih telo ne potrebuje, pri tem pa največkrat tvorijo dodatno tkivo – nastane čvrsti ali solidni tumor. Obstajajo tudi druge oblike rakavih obolenj, npr. levkemije, ko se celice razmnožujejo brez prestanka, pa ne tvorijo čvrstih mas. Ko tumorji rastejo, lahko nekatere rakave celice potujejo v oddaljena mesta v telesu po krvi ali limfnemu sistemu in tvorijo nove tumorje daleč od njihovega prvotnega nastanka. Za razliko od malignih tumorjev, se benigni tumorji ne razširijo (metastazirajo) in ne vdirajo v bližnja tkiva, so pa lahko take tvorbe precej velike. Ko le-te odstranimo, običajno ponovno ne zrastejo, medtem ko so ne nezdravljeni maligni tumorji ves čas aktivni..
Rakave celice se razlikujejo od običajnih celic, pa tudi matičnih celic v številnih pogledih. Ena pomembna razlika je, da so rakave celice manj specializirane kot normalne telesne celice. To pomeni, da zdrave matične celice zorijo v različne vrste celic s specifičnimi funkcijami, rakave celice pa ne, kar jim omogoča delitve brez prekinitve. Poleg tega lahko rakave celice zaradi genskih napak – mutacij prezrejo signale, ki v normalnih celicah privedejo do zaustavitve razmnoževanja ali pa začnejo postopek programirane celične smrti oz. apoptoze. Rakave celice lahko tudi z izločanjem molekul vplivajo na okoliške normalne celice tako, da le-te tvorijo krvne žile, ki oskrbujejo tumor s kisikom in hranili, ter odstranjujejo odpadne snovi iz tumorjev.
Običajno človeške celice rastejo in se delijo tako, da tvorijo nove celice, ko jih telo potrebuje.
Čeprav ima imunski sistem sposobnost odstraniti poškodovane ali nenormalne celice iz telesa, se nekatere rakave celice lahko imunskemu sistemu skrijejo ali ga celo izkoristijo sebi v prid. Prav na tem področju, tj s stimulacijo našega imunskega sistema za boj proti rakavim obolenjem, sta ameriški in japonski imunolog James P. Allison in Tasuku Honjo letos prejela Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo. Razvila sta protitelesa proti proteinom na imunskih celicah, ter tako dosegla, da celice imunskega sistema rakave celice prepoznajo in jih uničijo.. Gre za novo obliko imunoterapije s protitelesi (v nasprotju z imunoterapijo s celicami, kakršne pripravljajo pri slovenskem biotehnološkem podjetju Educell d.o.o.), ki se čedalje bolj uvaja pri zdravljenju napredovanih oblik rakavih obolenj - metastatskih oblik.
Razvoj raka in njegova diagnostika Rak je genska bolezen,. Povzročajo jo spremembe genov, ki nadzorujejo delovanje rast in delitev celic. Genske spremembe, ki povzročajo raka, lahko podedujemo po naših prednikih (starših, starih starših) ali pa se pojavijo med življenjem posameznika kot posledica napak, ki jih povzročajo določeni okolijski dejavniki. npr. kemikalije, tobačni dim, sevanja; ultravijolično ali rentgensko sevanje. Rak vsakega posameznika ima edinstveno kombinacijo genskih sprememb. Ker rak, če ni ustrezno zdravljen, še naprej raste, se bodo pojavile tudi dodatne spremembe. Tudi v istem tumorju imajo lahko različne celice različne genske spremembe. Na splošno imajo rakave celice več mutacij v DNA, kot običajne celice. Nekatere od teh sprememb morda nimajo nobene zveze z rakom; morda so posledica raka in ne razlog. Prepoznavanje rakavih obolenj in samo zdravljenje danes je odvisno od natančne diagnostike raka, stadija in njegove oblike, pravilne izbire zdravil in sledenja učinkovitosti terapije (kakršno ponuja tudi Biobanka d.o.o.). Program Exacta™ je izjemno analitično orodje za določanje vrste rakavih obolenj, namenjeno predvsem težkim oblikam. S programom Exacta™ se predvsem išče zna ilne lastnosti tumorja posamezne osebe na molekularni ravni, pri čemer se uporablja nova generacija sekvenciranja dednine (NGS »next generation sequencing«). Namen je določiti najprimernejše genske tarče. Parametri kot npr. analiza pacientove krvi, tumorske DNA, RNK, proteinov in odziva na zdravljenje (citotoksični učinek zdravila) so integrirani z izpopolnjenim algoritmom na osnovi umetne inteligence. Z analizo primerjave 22.000 genov v genomu raka, Exacta™ doseže vse
»globine« mehanizmov nastanka tumorjev: zberejo preko 100 milijonov podatkov. Ta analiza razkriva mutacije v pacientovi DNK, odkriva signalne poti, ki omogočajo raku preživetje, sami podatki gojenih rakavih celic izpostavljenih zdravilom skupaj z molekularnimi informacijami pa omogočajo najboljšo izbiro terapevtikov in napoved zdravljenja. Exacta™ tako omogoča visoko razvito strategijo zdravljenja, ki presega današnje standardne pristope. Exacta™ je najnovejša in verjetno najboljša molekularna analiza rakavih obolenj na svetu, ki vključuje analizo:
Test Exacta™ je najbolje opisati kot personalizirano enciklopedično analizo raka. Za bolnike z rakom je resnično pomembno, da lečeči zdravniki opravijo takšno vrsto testiranja, predno pričnejo z zdravljenjem. V proces lahko bolnik vstopi kadarkoli, saj je z Exacto možno spremljati razvoj bolezni.
Program Exacta™ je izjemno analitično orodje za določanje vrste rakavih obolenj, namenjeno pa je predvsem njihovim težkim oblikam.
