Celične terapije so novi načini zdravljenja, pri katerih pacientu lastne in skrbno izbrane celice pripomorejo k izboljšanju bolezenskega stanja. V nekaterih primerih lahko za zdravljenje uporabimo tudi celice darovalca. Človeško telo je sestavljeno iz več milijard celic, od katerih zgolj nekatere skrbijo za obnovo oz. regeneracijo tkiv. Ko celice z regenerativno sposobnostjo v velikem številu vnesemo na poškodovano mesto, se proces regeneracije lahko začne oziroma se močno pospeši. In ker so celice naše lastne, so taka zdravljenja zelo varna.
Mezenhimske matične celice (MMC) so matične celice, ki delujejo kot zaloga celic v različnih odraslih tkivih. MMC so se sposobne diferencirati v precej širok nabor tkivnih celic (kost, hrustanec, koža, žile itd.), a je ta nabor še vedno omejen, saj se niso sposobne diferencirati v krvne celice, spolne celice itd. MMC, kolikor za enkrat vemo o njihovi biologiji, mirujejo na površini majhnih žil (kapilar). Ko pride do poškodbe, MMC zaznajo signale, se vključijo v proces celjenja in aktivno sodelujejo pri regeneraciji tkiva.
MMC najdemo v zelo široki paleti tkiv, obstaja celo teorija, da ima vsako tkivo svojo zalogo MMC. Najpogostejši vir MMC je kostni mozeg, čedalje več se uporablja maščobno tkivo in popkovnica (mlade in zelo aktivne celice), najdemo pa jih tudi v zobni pulpi itd.
Podjetje Educell tesno sodeluje z edino banko celic in tkiv v Sloveniji Biobanka d.o.o.(www.biobanka.si ). ki shranjuje veliko vrst človeku lastnih celic: popkovnično kri, popkovnico, masčobno tkivo, kostni mozeg, matične celice iz periferne krvi in zobne pulpe. Te bodo lahko uporabljene kadarkoli v življenju človeka, ki postaja čedalje daljše in s tem povezano možnost zdravljenja z lastnimi mladimi celicami.
Za lokalno uporabo MMC navadno ni potrebno gojiti v laboratoriju. Zdravnik lahko v enem samem postopku odvzame tkivo, pridobi dovolj veliko število celic in jih tudi vbrizga na mesto poškodbe.
Kaj so mezehnimske matične celice Mezenhimske matične celice (MMC) so matične celice, ki delujejo kot zaloga celic v različnih odraslih tkivih.
Mezenhimske matične celice po poškodbi sodelujejo pri vzpostavljanju funkcije tkiva na več načinov:
• Umirjajo vnetje (imunomodulatorne sposobnosti) – Določena stopnja vnetja celo pomaga pri regeneraciji, zato je pomembno, da MMC ne zavirajo vnetja nespecifično ampak konstantno spremljajo okolje in umirijo vnetje šele takrat, ko je pretirano. Pretirano vnetje namreč onemogoči regeneracijo in namesto tega omogoči hitro celjenje, kar privede do nastanka fibroznega, nefunkcionalnega tkiva. Zato je imunomodulatorna funkcija MMC ena izmed njihovih pomembnejših funkcij.
• Spodbujajo ostale celice k regeneraciji tkiva – MMC izločajo različne signalne molekule in rastne faktorje, ki okoliške celice spodbujajo k aktivnemu sodelovanju pri regeneraciji
• MMC so se v pravih razmerah sposobne diferencirati (razviti) v različne tipe celic (kostne, hrustančne, kožne, žilne, celice tetiv itd.) torej lahko na mestu poškodbe delujejo tudi kot gradniki novo nastalega tkiva.
• MMC delujejo tudi protimikrobno.
MMC se v zadnjem času uporabljajo lokalno (lokalne poškodbe) in sistemsko (sistemske bolezni, navadno (avto) imunske). Lokalno jih dodajamo zato, ker je v tkivih premalo število MMC, ki bi lahko usmerjale regeneracijo večjih poškodb. Za lokalno uporabo MMC navadno ni potrebno gojiti v laboratoriju. Zdravnik lahko v enem samem postopku odvzame tkivo, pridobi dovolj veliko število celic in jih tudi vbrizga na mesto poškodbe. Za zdravljenje sistemskih bolezni pa je potrebno večje število celic, zaradi česar je potrebno MMC gojiti v visokotehnoloških laboratorijih (vodenih po sistemu kakovosti GMP). Celična suspenzija se v obliki infuzije vnese v pacientov krvni obtok, kjer povzroči sistemsko umirjanje vnetja in spodbuja regeneracijo poškodovanih tkiv. Presaditev MMC je v splošnem zelo varna, torej skoraj ni resnejših zapletov.
Delo s MMC je etično popolnoma nesporno. Večina virov MMC predstavljajo tkiva, ki so biološki odpadek pri drugih posegih in se običajno zavržejo (maščobno tkivo, popkovnica). Seveda je za delo z njimi potrebno dovoljenje Komisije za medicinsko etiko.
